Knjige v nas zbujajo empatijo. Nekatere nas pripravijo do tega, da obiščemo nenavadne kraje. Blanka je zaradi Černobilske molitve Svetlane Aleksijevič obiskala kraj znane jedrske nesreče.

Knjiga je nekaj več kot besedna struktura. Je dialog, ki ga začne s svojim bralcem. Ta dialog je neskončen, književnost je neizčrpna in to zaradi preprostega razloga – ker je vsaka knjiga taka. Knjiga ni stvar brez komunikacije: je razmerje, je opora neštetih razmerij. (Jorge L. Borges)

Svet je izgubljen, nazaj ga je mogoče pridobiti s samoovedbo … napišem v svoji knjigi Slovenska filozofska bibliografija iz leta 2018. Svet lahko spreminjamo samo tako, da spreminjamo sebe, med drugim s knjigo, da ji dopustimo, da nas nagovori in spremeni.

V letošnjem letu mineva 70 let delovanja kamniške knjižnice. Okrogla obletnica je vedno dober izgovor za praznovanje in pogled nazaj v preteklost. Oboje je v našem primeru prijetno, tudi pogled nazaj.

V času pametnih telefonov, tablic in vse ostale elektronike, ki polni vsakdan otrok je res težko najti kaj takega, kar bi jih odvrnilo od dosežkov moderne tehnologije. Njihova čutila so dojemljiva samo še za piskanje, animacije in vse tisto, kar ta napredna tehnologija prinaša.

Bralna kultura današnjega časa je precej povezana z moderno tehnologijo in njenim vplivom. Prične se v najzgodnejšem obdobju na katerega imajo velik vpliv starši, pa tudi tisti, ki se z otrokom vsakodnevno srečujejo; bodisi so to ljudje širšega družinskega kroga ali pa vzgojitelji in vsi ostali, ki tako ali drugače vplivajo na njegov razvoj interesa in motivacije.

Če imate doma veliko knjig, bi vam mogoče bil spodnji scenarij znan:                                                                
"Kje imam tisto knjigo?" se sprašujete in iščete po vseh možnih odlagalnih mestih v hiši.
"Nekomu posojena?"
"Založena?" 

Od nekdaj smo starši ali skrbniki otrokovi prvi učitelji, saj ga od rojstva naprej učimo za življenje, za šolanje in za delo tako, da nanj prenašamo svoje znanje in spretnosti. Odrasli velikokrat tega počnemo zavestno, kljub temu nas otrok  posnema in se sam uči od nas. V vsakdanjem življenju družine je veliko priložnosti za različne dejavnosti povezane s pismenostjo. 

Če drži, da človeka do mere, ki omogoča poimenovanje njegovih značilnosti, določajo drug(ačn)i, je za bralca bistven bibliofob. To pa je za vsakogar, ki so mu knjige ljube ali potrebne – celo do nepogrešljivosti –, težko predstavljivo bitje.

Knjižnica bo od 17. 4. do 21. 4. 2018 zaradi inventure zaprta. Tako je pisalo na vratih knjižnice.

Ostala sem brez meni najljubšega prostora v mestu. In to za pet dolgih dni?! Kako je to mogoče?