Kamniški pripovedovalski duo Vroča župa je v Domu Kulture Kamnik praznoval dvajset let. Na dogodku se je zbrala pisana množica: stari, mladi, tisti, ki niso ne stari in ne mladi, in veliko otrok. Tako se dogaja tudi na Križnikovem festivalu, ki je že pred vrati – dogajal se bo med 8. in 10. junijem v Kamniku, Motniku, na Vranskem in Trojanah. Zgodbe zelo radi poslušamo, saj vsebujejo naše skupne vrednote. Je pa res, različne zgodbe posamezniku posredujejo različna sporočila. Mojca Pokraculja je za nekoga morda zgodba o nesebičnosti, za druge pa zgodba o tem, da krivica premaga pravico. Pravljica Janko in Metka mnogim v spomin prikliče podobo pisane hišice iz sladkorja, drugim grozo zapuščenih otrok.
Zato vam predstavljamo nove, a zelo različne zbirke pravljic. Prva je Tristo zajcev: najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega, ki jih je zbrala in uredila Anja Štefan. Matičetov je na svojih rezijskih raziskovalnih poteh iskal najboljše, kar se je v tej skupnosti pripovedovalo, Anja pa je pravljicam nadela svežo preobleko. Dve knjigi Italijanske pravljice Itala Calvina sta lani izšli v zbirki Zlata ptica. Namesto v mračnih in temnih Grimmovih gozdovih se znajdemo v svetli in blagi pravljični pokrajini. Ali kot pravi Špela Frlic, prevladujoče razpoloženje ni trpeče stokanje, ampak ljubezensko drhtenje.
Zgodba zgodb, znana pod imenom Pentameron, je prva evropska zbirka pravljic, ki jih je v 17. stoletju napisal Neapeljčan Giambattista Basile. V prevodu Ane Duša in Irene Duša Draž je leta 2002 knjigo izdala založba Goga. To je sočno, humorno in pogosto politično nekorektno branje, polno jezikovnih in vse sorte drugih posebnosti.
Na koncu naj priporočim v branje še zbirko pravljic Kako so rože prišle na svet: pravljice o rožah z vsega sveta, ki je letos izšla pri založbi Malinc. Avtorici sva avtorica tega članka, ki je pravljice zbrala, in Klarisa Jovanović, ki jih je tankočutno priredila. Pravljicam o čudežnih rožah in vrtovih, o njihovem nastanku in preobrazbah sledijo kazala, ki bodo v pomoč pri iskanju tem, hkrati pa opozarjajo na okoljevarstveno sporočilo. Ko boste poleti na velikoplaninskih travnikih videli preobjede, ki jih pametne krave pustijo pri miru, ker so strupene, boste vedeli, zakaj je tako. Če boste prebrali mit o Heraklesu in Kerberju. Le kako velikoplaninske krave to vedo?
Fotografija: Daša Keber, Jure Šimunič