Ena od stvari, ki se v Sloveniji in širše po Evropi uspešno upirajo potrošniškim trendom, je posebno veselje ljudi do iskanja in nabiranja hrane v naravi. Na tem področju imamo dolgo tradicijo in številnim med nami so bila že v otroštvu privzgojena koristna znanja o užitnih in zdravilnih rastlinah. Danes ne gre več za eksistenčno potrebo, temveč predvsem za veselje do smiselnega preživljanja časa v naravi.
Moje otroštvo je bilo obogateno s temi izkušnjami; na nabiranje različnih rastlin in plodov z atijem imam zelo lepe spomine. Nabirali smo regrat, več vrst zdravilnih rastlin, jagodičevje, smrekove vršičke, bezeg, kostanj, hren, nekoliko redkeje pa gobe, saj ati na tem področju ni bil velik strokovnjak. Zato nismo nikoli segli onkraj jurčkov, lisičk in marel. Povsem običajno je bilo, da sem grizljal kislice in sladke koreninice ter na manjše ranice polagal trpotec. Spoznal sem tudi nekaj strupenih rastlin, med njimi šmarnico, volčjo češnjo, mušnice in še katero.
Knjige o užitnih rastlinah me danes spremljajo bolj iz sentimentalnih kot praktičnih razlogov. Letos je mojo pozornost pritegnila knjiga dr. Luke Kristanca z naslovom Naše zdravilne in užitne glive in lišaji. Zajetno delo, izdano v samozaložbi, ne predstavlja le posameznih vrst, temveč opozarja tudi na nevarnosti za nabiralce in uživalce, opisuje zdravilne učinke ter kulinarično uporabo, vključno z recepti. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami.
Če vas ne zanimajo le gobe, priporočam še knjigo Isabel Fischer Divja narava vse leto, ki je prav tako izšla letos. Na pregleden način predstavlja rastline, ki jih lahko nabiramo v posameznih mesecih, ter njihovo uporabo. Tudi tu so dragocene jasne fotografije in opisi, ki omogočajo zanesljivo prepoznavo in varno uporabo rastlin. Obe knjigi bosta gotovo navdušili marsikaterega ljubitelja hrane in zdravil iz narave.
Andrej Kotnik