Bralna pismenost je tako pomembna vrednota, da bi morala biti na državni ravni oblikovana strategija, ki bi določala ključne naloge, cilje in poti uresničevanja te pismenosti. Včasih je sicer bolje, da država ne ureja vsega našega življenja, ampak če opozarja na to, naj ne pozabimo otrok v vročem avtu, bi se morala pobrigati za to, da so državljani čim bolj usposobljeni. Kar branje omogoča. Ne tako, da moramo nujno prebrati Pestrno ali vedeti, kaj je hotel pesnik povedati! Se mi zdi, da sem nekoč in nekje prebrala, da je Kajetan Kovič dejal, da bi na maturi padel, če bi moral odgovarjati na vprašanja o svoji poeziji in na to, kaj je mislil s to ali ono pesmijo.
Prava, edina, najboljša strategija je osebna odločitev za branje iz lastnega veselja in radovednosti ter estetskega užitka.
Družina in branje
Ker ne vzgajamo s praznimi besedami, pač pa le z zgledom, je bralna vzgoja lahko uspešna le, če berejo tudi starši. Če je v hiši kakšna polica s knjigami. Če beremo, ko potrebujemo informacije o čemer koli: o zdravju, receptih, vrtu, potovanju … Eno najlepših starševskih doživetij je skupno branje: otrok v naročju starša, knjiga z zmaji ali hudobnimi čarovniki, s pravljicami ali slikanica, bližina, čudenje, veselje, učenje. Če branje v zgodnji dobi povezujemo s prijetnimi doživetji, bo branje ostalo kot nekaj prijetnega in hkrati tudi kot vir učenja in povezovanja.
Šola in branje
V šoli so učitelji prav tako zgled v vsem: znanju, pravičnosti, osebnostni integriteti, avtonomnosti, odločanju, vodenju in tako dalje. Težko, a hkrati odgovorno je opravljati poslanstvo učitelja. A če bi samostojno branje za užitek postalo del šolske organizacijske kulture, bi bil to dober prispevek k razvoju samostojnih osebnosti. Vem, da se šole trudijo. Vem pa tudi, da je vseh vsebin res veliko in da branje ni v ospredju. Pa bi moralo biti, ker je branje osnova za samostojno učenje, odločanje in rast. Če bi učitelji in učiteljice otrokom pripovedovali, da so na skrivaj strastni bralci ali kako je branje spremenilo njihovo življenje, bi bili lahko otrokom in staršem za zgled.
Država in branje
Strategije za razvoj bralne pismenosti ni. Država sicer na več področjih določa standarde in normative, vse od plač do delovnopravne zakonodaje, od varstva pri delu do števila zaposlenih. Knjižnice v celoti financira občina. Torej država določa, občina plačuje. Financiranje knjižnic je od občine do občine različno, v Kamniku smo pod slovenskih povprečjem. Kar pomeni, da to vpliva tudi na nabavo gradiva. Ampak to ni ovira za branje iz veselja in bralno vzgojo v družini. Človeštvo je prestalo še kaj hujšega kot to, da država ne poskrbi dovolj za bralno kulturo. Človekova notranja razvojna moč je vzgib, ki najde pot tudi do kulture, knjige, umetnosti, znanosti vedno in skoraj povsod. Ni izgovorov. Vedno se najde dobro gradivo za branje. Če ne v knjižnici, pa v knjigarni, če ne v knjigarni pri prijatelju, potem pa je spet in spet na vrsti knjižnica. Seveda je gneča pri izposoji novega gradiva, na katerega kljub rezervaciji bralci in bralke čakajo tudi po več mesecev. Ampak ravno včeraj mi je vitalen upokojenec, ki redno hodi v knjižnico rekel: »Berem tisto, kar smo brali v gimnaziji. Sem mislil, da so Zolajevi romani zanič, zdaj pa odkrivam, da niso.« Torej, tudi to, da najnovejše knjige ni na razpolago, ni ovira.
Skratka, marsikaj škripa v sistemu. Naj ne škripa še človek.
Goran Dragić, kapetan najboljše košarkarske ekipe v Evropi leta 2017, je v nekem intervjuju rekel: "Greš pač na polno. Jaz sem šel vso svojo kariero na polno. … Ko končaš tekmo, ne moreš več vplivati na to, kaj se je zgodilo. In da potem živiš s tem obžalovanjem, da nisi dovolj treniral, da nisi dal vsega, kar je v tvoji moči – tega si preprosto nočem dovoliti."
Vedno verjamem, da je mogoče biti tudi v slabih časih dober človek, košarkaš, knjižničar, prodajalec, doktor, učitelj, voznik, strateg ... Včasih uspemo, včasih ne, ne glede na našo dobroto ali nedobroto. Samo tisti črviček - da si ali pa nisi dal vse od sebe, ta pa takrat miruje. In to je zelo v redu.
Zato vas vabim, da vzgajate svoje otroke kot bralce. Ker je pomembno.
Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik