Bomo pravljico prebrali, 
v sanje zaspali,
se z veseljem zbudili, 
da domišljija zakrili.
Razpre svoje peruti,
vsi malčki obuti, 
pa hajd poletimo, 
domišljijo peljimo. 
Čez drn in strn 
skozi polja in log, 
do hišice vsake, 
kjer doma je otrok. 
Podarimo mu knjigo, 
da jo pogleda, 
če še ne zna brati, 
naj pokliče vseveda.
Očka in mamica 
vedno vse vesta,
skupaj z otroci 
v knjižnico gresta.
Tamkaj je prostor
 za čarovnije,
kjer besede nas peljejo
spet v svet domišljije.
In tako vse se 
v času ponavlja,
knjiga nas vedno 
s čim novim pozdravlja.

Bralna kultura današnjega časa je precej povezana z moderno tehnologijo in njenim vplivom. Prične se v najzgodnejšem obdobju na katerega imajo velik vpliv starši, pa tudi tisti, ki se z otrokom vsakodnevno srečujejo; bodisi so to ljudje širšega družinskega kroga ali pa vzgojitelji in vsi ostali, ki tako ali drugače vplivajo na njegov razvoj interesa in motivacije.
Mediji zagotovo vnašajo precej zmede v otrokov način razmišljanja in to, kaj je zanj zanimivejše; ali je to knjiga, ki jo prelistava, gleda, ali bere v svojem ritmu ali so to računalnik, tablica, televizija in drugi ponudniki, ki spretno preusmerjajo našo pozornost od pomembnih stvari in dogodkov našega življenja.
Otroci, katerih starši radi posegajo po knjigah, imajo več možnosti, da bodo tudi sami radi posegali po literaturi in pisani vsebini. Ne oziraje se na to, da je tudi vrtec velik motivator in vspodbujevalec bralne kulture, pa je kljub vsemu družina tista, ki je najmočnejša pri privzgoji ljubezni do knjige.
V našem vrtcu je knjižnica del našega objekta, zaradi tega lahko do nje pridemo 1 x tedensko kar v copatih. Knjižničarka nam pogosto pripravi kaj zanimivega, bodisi pravljično urico ali predstavi zanimive knjige kako drugače, največkrat pa imamo v kotičku na voljo veliko knjig, ki so primerne starosti otrok in letnemu času v katerem obiskujemo knjižnico. Otroci se naučijo ravnanja s knjigami, spoznajo poklic knjižničarke, se seznanijo s prostorom in se naučijo vedenja, ki je za knjižnico primerno.
Vsakdo si izbere svojo knjigo in vse odnesemo v svojo igralnico, v kateri ločimo knjige, ki so naša last in tiste, ki imamo izposojene. Kdaj posežemo po njih, je odvisno od interesa otrok in njihovega razpoloženja. 
Poleg tega, da obiskujemo knjižnico, pa skozi vso šolsko leto otroci po interesu posameznika domov odnašajo nahrbtnik. » BEREMO Z ŽELVICO AJDO« je bralna dejavnost, ki se odvija izključno po interesu otrok. Otrok, ki vzame nahrbtnik želvice Ajde domov, naslednji dan v vrtec prinese  knjigo, ki jo želi predstaviti ostalim prijateljem v skupini. Če je sposoben pravljico pripovedovati, to stori sam, sicer pa mu pomaga vzgojiteljica in jo skupaj vsem prebereta, otrok pa pokaže ostalim vrstnikom ilustracije. Ta dan je seveda knjižni molj s knjigo najpomembnejši in v ospredju. Ob knjigi se priložnostno pogovarjamo, kako je bila knjiga posameznikom všeč in če so tudi drugi v njej uživali tako kot otrok, ki jo je predstavil. Na tak način se letno v povprečju  prebere ali pripoveduje 70 knjig, kar je izjemno lepo in vzpodbudno za dvigovanje bralne kulture novo rastoče populacije.
Verjamem, da knjiga nikoli ne bo izginila s seznama interesa ljudi, ker je dragocena, oprijemljiva, mamljiva ter vselej pušča bralcu, da si ob prebiranju ustvari svoje podobe in like, ter odplava v povsem svoj film, ki je igran samo zanj. 
Zatorej knjižnice s knjižničarji še naprej polnite svoje police. Z vašim delom smo ljudje bogatejši za veliko dogodivščin in vsebin, ki bi jih marsikdo izmed nas nikoli ne dosegel brez pisanega dela in lastne fantazije.

Pripravila Marija Petrovec, Vrtec Prebold