Ohranjanje narave in spopadanje s podnebnimi spremembami sta ključni temi današnjega časa, saj človeške dejavnosti ogrožajo naravne ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Potreba, da naravo dojemamo kot temelj obstoja in ne le kot vir za preživetje, je vedno večja. Naravopisje nas spoznava z naravo in tudi navdihuje k ponovnemu stiku z naravnim svetom.
Irena Cerar v svoji novi knjigi Svetišča narave spretno prikaže intimno povezavo med človekom in naravo. Njeno pisanje, ki je tudi osebno izpovedno, nas vodi po slovenskih divjinah in nas spodbuja k spoštovanju te naše pramatere. Vpleta staroversko in ljudsko izročilo, ki naravnim krajem doda kulturno in duhovno dimenzijo. Razkriva simbolno moč narave, prepleteno z zgodovino in mitologijo, ter nas opominja, da so naravni kraji žive entitete z zgodbami preteklih rodov.
Pravljice so že od nekdaj nosilke naravovarstvenih sporočil. Tudi nova knjiga Čudežna drevesa: pravljice o drevesih z vsega sveta avtoric Brede Podbrežnik Vukmir in Klarise Jovanović (ilustracije Marko Rop) ponuja zbirko zgodb, ki razkrivajo globoko spoštovanje različnih kultur do dreves kot simbolov modrosti in trajnosti. Drevesa so v teh zgodbah čarobna bitja, ki prepletajo naravno z nadnaravnim in nas učijo spoštovati naravo.
Med drugimi bralnimi priporočili, ki raziskujejo odnos do narave, želim omeniti knjigo Tanke stene življenja Nine Burton, kjer avtorica skozi prenavljanje vrtne hiške opazuje in opisuje bogato življenje narave. V knjigi Po vsej sili živ, Nataša Kramberger osvetljuje posledice podnebnih sprememb skozi lastno izkušnjo biodinamičnega kmetovanja. Ljubiteljem divjine priporočam knjigo V sibirskih gozdovih Sylvana Tessona, ki nas popelje v samotne pokrajine Sibirije, kjer avtor odkriva lepote in moči divje narave. Zelo zanimiva je tudi knjiga Prepleteno življenje: kako glive spreminjajo naš svet, vplivajo na naš um in oblikujejo našo prihodnost (Merlin Sheldrake), ki raziskuje pomembno vlogo gliv za življenje na Zemlji. Za konec dodajam še družbeno kritični roman Razvejenje Richarda Powersa, ki s svojo strukturo, zasnovano kot razvejano drevo, ponuja vpogled v veličastnost številnih drevesnih vrst.
Narava - lepa, blagodejna, silovita, a tudi zelo krhka. Podnebne spremembe so že zelo načele njeno občutljivo ravnovesje. Namesto uničevalci, bodimo raje varuhi in skrbniki naravnih svetišč, da jo bodo lahko občudovali in z njo živeli tudi prihodnji rodovi.
Mateja Keber
Naslovna fotografija: Daša Keber