Končno se je čas nekoliko ustavil. Dnevi brez hitenja, brez stresa, čas za počitek, čas zase, za zdrave obroke in uživanje v naravi. Čas za delo in učenje, vendar v drugačni obliki, kot smo ga bili vajeni do sedaj …
Kar se tiče študija solopetja v Avstriji, se obseg ni zmanjšal, je pa dobil popolnoma novo obliko. Študij solopetja je sestavljen iz precej različnih predmetov. Nekateri so teoretične narave, kot je npr. iskanje in raziskovanje literature za pouk solopetja za začetnike/za odrasle, drugi predmeti so zelo praktični, kot npr. ure solopetja, kjer profesor popravlja pevsko tehniko, način dihanja, izgovorjavo, zven glasu itd.
Marinka Golob
Branje knjig in člankov je nadomestilo predavanja, pisanje in pošiljanje povzetkov nas je študente prisililo k poglobljenemu razmišljanju o temah, ob tem pa se urimo v nemškem jeziku. (Vse namreč poteka v nemščini.) Vsi smo se spraševali, kako bodo potekale individualne ure petja. Sploh bodo? Tudi ure solopetja potekajo na daljavo. Pametni telefon in računalnik sta obvezna oprema, dobra internetna povezava je ključna, a še vedno nastanejo problemi. Preko raznoraznih aplikacij imamo ure s profesorji, ki so zelo podobne uram v živo. Razlika je v tem, da so pri pouku solopetja zelo pomembne nianse v zvoku, ki jih telefon in računalnik brez dodatne opreme, kot je zmogljiv mikrofon, ne zaznata. Tudi zvok in slika od pošiljatelja do prejemnika ne prideta v realnem času, kar pomeni da učitelj učenca praktično ne more spremljati na klavirju, saj lahko pride do konkretnega zamika. Tudi korepeticije (petje ob klavirski spremljavi), še en praktičen in zelo pomemben predmet, so tako rekoč v praksi precej težje izvedljive. Profesorji za individualni pouk se skušajo prilagajati študentom, ki živijo v državah, ki so v drugem časovnem pasu. To pomeni zelo razgiban in prilagojen urnik dela. Za predmete, kot so Gibanje po odru in Interpretacija, pošiljamo video posnetke, profesor si jih ogleda in nam pošlje nazaj povratne informacije in dodatna navodila.
Delovni prostor - računalnik je obvezna oprema.
Zame osebno je karantena z vidika pridobivanja znanja in sprostitve (ki je pri petju zelo pomembna) dobrodošla izkušnja. Lahko se poglobljeno posvetim petju in branju knjig, povezanih s petjem (za kar prej ni bilo časa), veliko časa pa posvetim tudi učenju o tem, kako uporabljati računalnik in ostale »tehnične« pripomočke. Snemanje, urejanje in nalaganje datotek ter video posnetkov so stalnica. Zame je stres povezan s številnimi nastopi, ki so bili načrtovani v marcu in aprilu, zaenkrat »preložen«, nisem več utrujena od vožnje v prometnih konicah, ves čas lahko posvetim študiju in učenju. Na srečo imam za vadenje doma dobre pogoje. Dnevna svetloba, prijetna akustika v prostoru in predvsem - dovolj prostora. Številni glasbeniki prirejajo koncerte »s kavča«, ustvarja se posnetke virtualnih zborov, vse to mogoče izgleda zelo preprosto in »v udobju lastnega doma«, vendar je v to vloženega veliko časa in truda.
Tehnika nam je marsikaj omogočila in lahko smo hvaležni, da živimo v sodobnem času. Kljub temu pa ima še precej pomanjkljivosti. Ravno v času karantene se je izkazalo, da kljub vsem posnetkom, ljudje še vedno hrepenimo po živi glasbi, muziciranju ter ustvarjanju v živo, ter da nič ne more nadomestiti pristnega človeškega stika.
Marinka Golob
Fotografije: Marinka Golob, osebni arhiv
