Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Zasebni vrtec Zarja sta v okviru projekta Jezik: moj, tvoj, naš v torek, 29.11. 2016, ob 18h v Domu kulture Kamnik pripravila medkulturni pravljični večer za otroke in družine. Dogodku smo dali naslov Pravljični potep, saj smo v različnih jezikih potovali po albanskih, bosanskih in sirskih pravljicah in deželah. Te so nam povedali priseljenci, ki živijo v Kamniku in okolici, ter Ljuba Lajmiš, vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Zarja, in Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.
Albansko ljudsko pravljico Kdo se je ustrašil? so albanskem jeziku povedale Zojnije Shaqiri, Selvete Mecinaj in Mejreme Spahijaj, udeleženke tečaja slovenščine za tujce, ki ga v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik vodi Erika Poljanšek. V slovenskem jeziku bo pravljico povedala Breda Podbrežnik Vukmir. Leoinita in Laurent Shabani bratec in sestrica, ki sta povedala pesmici v albanščini in slovenščini.
Fadila Halilović Bužimkić je povedala bošnjaško pravljico Plamena pisatelja Ahmeta Hromadžića, Ljuba Lajmiš pa slovensko pravljico o tem, kako se ju hudič ženil. Plamena je pravljica o pogumni ptici, ki so jo zavračali zaradi njene drugačnosti, a je v stiski tudi za ceno svojega življenja vsem pomagala.
Jasmina Ilić je zapela dve sevdalinki in nam z glasbo in prijaznim nagovorom segla do srca, saj je izrazila prijetno presenečenje nad takšnim dogodkom in druženjem različnih kultur.
Sirsko pravljico o tem, kako se širijo novice, je povedal Vael Hanuna iz Cerkelj. Vael je rojen materi Slovenki in očetu Palestincu, mladost je preživel v Siriji, od koder se je družina pred približno 25-imi leti preselila v Slovenijo. Njegova žena Nataša deluje v Družinskem in mladinskem centru v Cerkljah, odgovorila pa nam je na nekaj vprašanj, med drugim je povedala, da jo zakon s tujcem in pripadnikom druge veroizpovedi bogati.
Sledilo je druženje ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravili v Zasebnem vrtcu Zarja.
Direktorica knjižnice je prisotne povabila v medkulturno zbirko, kjer je zbrano gradivo v različnih jezikih bivših republik nekdanje Jugoslavije. V publiki je bilo opaziti mlade družine, sorodnike nastopajočih in priseljence. Bili smo pisana družba, ki se je spoznavala skozi pravljice in glasbo.