Včasih so bile knjižnice eden od glavnih virov pomembnejših informacij. S silovito rastjo spletnih vsebin pa ljudem postaja bolj pomembna enostavnost dostopa do informacij kot kvaliteta. Poleg tega s spletnimi orodji uporabniki tudi sami ustvarjajo ogromne količine informacij. V tem nepredstavljivem informacijskem hrupu posameznik vedno težje prebira med informacijami, ki mu jih niti ni več potrebno iskati, saj te kar same pridejo do njega in tako nevarno izgublja sposobnost ovrednotenja informacij in s tem kritičnega mišljenja.
Knjižničarji že od nekdaj pomagamo uporabnikom do informacij
Pri izobraževanju in svetovanju uporabnikom, kako ravnati z informacijami, ki jih dobijo iz časopisov, knjig, revij ali kako drugače, imamo knjižnice dolgoletne izkušnje. V času pandemije novega koronavirusa se je pokazalo, da je informacijska pismenost ena pomembnejših veščin posameznika in družbe kot celote, saj je razmah dezinformacij in lažnih novic zaskrbljujoče velik in povzroča veliko škodo in celo mnogo smrti. Po podatkih safe.si so bile do konca oktobra letos najpogostejše neresnice in teorije zarote o epidemiji COVID-19 tiste o čudežnem zdravilu za COVID-19, o novi svetovni ureditvi, da je ta virus biološko orožje, da ga je načrtoval Bill Gates, ker nas želi opremiti z mikročipi za sledenje, veliko se je delilo tudi teorijo zarote o tem, da je za virus krivo 5G omrežje, in tudi, da gre za nadzor populacije, mnogo neresnic je bilo navedenih v pol urnem filmu Plandemic, glasni pa so zopet tudi tisti, ki širijo neresnice o cepivih. Četudi se vse našteto sliši smešno, pa je zaskrbljujoče, kako velik del populacije tem lažnim novicam verjame in jih širi naprej.
Kako si lahko pomagamo pri prepoznavanju lažnih novic?
V pomoč nam je lahko infografika, ki so jo pripravili v Mednarodni zvezi bibliotekarskih društev in ustanov in je bila prevedena v 37 jezikov, kar kaže na resnost problema širjenja lažnih novic.
Naučiti se moramo veščine, s katero bomo postali medijsko in informacijsko spretni. Kako? Pri Be Media Smart svetujejo tri opomnike, ko je pred nami neka informacija: USTAVI SE – PREMISLI – PREVERI.
USTAVI SE: Družbena omrežja so narejena tako, da nas vabijo k hitri delitvi informacij, zato je pomembno da se ustavimo. Preberite več kot le naslov. Naslovi so namreč zasnovani tako, da pritegnejo naš pogled. Velikokrat naslov in tudi kratka objava na družbenem omrežju zavajajoče predstavljata vsebino celotne informacije. Ne domnevajte, da vam fotografija sporoča celotno zgodbo. Včasih slike lažejo, včasih so celo prirejene. To lahko preverite s spletnim orodjem Google Reverse Image Search.
PREMISLI: Premislite, čemu služi informacija. Ali gre za dejstvo, mnenje ali kaj drugega? Gre za novico, razvedrilo, oglaševanje? Se informacija ujema z vašimi pogledi na obravnavano vsebino? Pogosto smo v takem primeru manj pozorni na dvomljivo vsebino.
PREVERI: Preverite URL naslov, od koder prihaja informacija. Pogosto prihajajo lažne novice z URL naslovov, ki so zelo podobni znanim zanesljivim spletnim stranem in le s pozornim preverjanjem ugotovimo razliko. Če vam je spletni naslov neznan, poiščite na njihovi strani vizitko in preverite, kdo se tam predstavlja. Preverite tudi avtorja, ki je ustvaril informacijo in datum objave. Preverite, če o tej informaciji poročajo še kakšni drugi zanesljivi viri. Pri prepoznavanju lažnih novic si lahko pomagate tudi z viri za preverjanje. Pri safe.si svetujejo naslednje strani za pomoč: Oštro, Snopes.com, FactCheck.com, EUvsDiSiNfo, HoaxSlayer, Politifact. Eblida svetuje Newsguard.
Knjižnice si prizadevamo informacijsko opismenjevati uporabnike
Knjižnice ostajamo za mnoge edini vir pomoči pri iskanju kvalitetnih in zanesljivih informacij, odkar so zaključili svoje formalno šolanje. Ena od naših nalog je informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Informacijsko pismena oseba je sposobna določiti obseg informacij, ki jih potrebuje, učinkovito in uspešno poiskati potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in uporabljene vire, vključiti izbrane informacije v obstoječe znanje, informacije učinkovito uporabiti za dosego namena, razumeti ekonomska, pravna in socialna vprašanja v zvezi z uporabo informacije ter uporabiti informacije etično in zakonito.
Knjižnice smo zavezane prizadevanju za prost pretok informacij, a v tako velikem informacijskem hrupu, ki so ga ustvarili novi spletni viri, sta za to nujno potrebni medijska in informacijska pismenost posameznika in družbe. Najboljši protiargument pozivom k cenzuri je informacijsko pismena družba. Takšne vrste pismenost namreč ljudem daje moč, da so kritični misleci in ustvarjalci, učinkoviti komunikatorji in aktivni državljani in knjižnice imamo pri tem pomembno, če ne kar ključno vlogo.
Uporabljeni viri: nuk.uni-lj.si, ifla.org, eblida.org, namle.net, bemediasmart.ie, safe.si
Mateja Keber