Bralna kultura današnjega časa je precej povezana z moderno tehnologijo in njenim vplivom. Prične se v najzgodnejšem obdobju na katerega imajo velik vpliv starši, pa tudi tisti, ki se z otrokom vsakodnevno srečujejo; bodisi so to ljudje širšega družinskega kroga ali pa vzgojitelji in vsi ostali, ki tako ali drugače vplivajo na njegov razvoj interesa in motivacije.

Če imate doma veliko knjig, bi vam mogoče bil spodnji scenarij znan:                                                                
"Kje imam tisto knjigo?" se sprašujete in iščete po vseh možnih odlagalnih mestih v hiši.
"Nekomu posojena?"
"Založena?" 

Od nekdaj smo starši ali skrbniki otrokovi prvi učitelji, saj ga od rojstva naprej učimo za življenje, za šolanje in za delo tako, da nanj prenašamo svoje znanje in spretnosti. Odrasli velikokrat tega počnemo zavestno, kljub temu nas otrok  posnema in se sam uči od nas. V vsakdanjem življenju družine je veliko priložnosti za različne dejavnosti povezane s pismenostjo. 

Če drži, da človeka do mere, ki omogoča poimenovanje njegovih značilnosti, določajo drug(ačn)i, je za bralca bistven bibliofob. To pa je za vsakogar, ki so mu knjige ljube ali potrebne – celo do nepogrešljivosti –, težko predstavljivo bitje.

Knjižnica bo od 17. 4. do 21. 4. 2018 zaradi inventure zaprta. Tako je pisalo na vratih knjižnice.

Ostala sem brez meni najljubšega prostora v mestu. In to za pet dolgih dni?! Kako je to mogoče?

Ali kot se reče "to go". Za v žep, žepna. Le da ni papirna, pač pa e, elektronska, digitalna. Govorim seveda o e-knjigi oziroma bolje o bralniku e-knjig. Bralnik je namreč tista naprava, ki omogoča hrambo in prebiranje e-knjig. 

Antikvariat ni zgolj odkup in prodaja starih oziroma rabljenih knjig in drugih tiskov, kot morda izgleda na prvi pogled. Ker so antikvariat tudi (ali predvsem) spomini, pripovedi, zapisane zgodbe, na film ali kako drugače ujeti trenutki, pozabljeni zapisi, anekdote, trenutki nostalgije.

V obdobju, v katerem živimo, se zelo poudarja pomen učenja, tako formalnega  kot tudi neformalnega. Nemalokrat zasledimo, da je učenje težko, naporno. Vsi smo šli skozi takšna obdobja.

Bralna pismenost je tako pomembna vrednota, da bi morala biti na državni ravni oblikovana strategija, ki bi določala ključne naloge, cilje in poti uresničevanja te pismenosti.

Ne vem dobro, kaj je to blog, še nikoli nisem kakšnega prebral niti napisal. To drugo se bo zdaj spremenilo, ker me je prijateljica Zehra iz knjižnice nahecala, naj pomagam pri vzpostavljanju bloga kamniške Balantičeve knjižnice, ki bo populariziral branje.